Adrijana Šulc osem let, Srbobran, Mami, kje so moja očala?

Po Adrijaninem rojstvu sta starša opazila, da z njenimi očmi ni vse v redu. Obiskali so oftalmologa, ki je postavil diagnozo: strabizem in dioptrija +3,50 na obeh očesih. Adrijana je v naslednjih letih nosila očala in redno hodila na vaje stimulacije, toda rezultata ni bilo.

»Ko sva izvedela za dr. Tasića, sva pomislila: 'To je upanje za najinega otroka.' In res, spremembe so se pojavile že po prvih terapijah. Na rednem pregledu je bilo ugotovljeno, da se je dioptrija na obeh očesih zmanjšala na +0,50, pa tudi strabizem je izginil. A to še ni bilo vse, kajti po naslednjih petih dneh zdravljenja dioptrije ni bilo več.

Zdravnik je potrdil, da je vid popolnoma normalen ter da Adrija ne potrebuje več očal.

Najina hči tako že eno leto neovirano piše, bere, se igra, včasih pa iz stare navade vpraša: 'Mami, kje so moja očala?'«