Andrej Lihner

Andrej Lojzo je star šest let, po besedah matere Jasmine pa hodita k zdravniku že eno leto. »Epileptične napade je imel tudi do dvajsetkrat na dan. To je bilo nekaj groznega. Opazila sem, da je zaostal tudi v psihičnem razvoju, kar pomeni, da je bil pri štirih letih in pol na ravni triletnika. Po prvih terapijah pri dr. Tasiću napadi niso več bili tako pogosti in močni, kar je bil za nas velik korak naprej. Andrej je spregovoril, začel je tvoriti stavke, se družiti s sovrstniki, skratka, vrnila se mu je volja do normalnega razvoja in življenja. Predvsem ne živi več v nekem svojem svetu, razume tudi vprašanja in nanje odgovarja. Za dr. Tasića sem izvedela povsem po naključju, iz nekega časopisa, menim pa, da bi se morali vsi starši z podobnimi težavami obrniti nanj ali ga vsaj vprašati za nasvet. Sama sem, kot mati, z rezultati zdravljenja zelo zadovoljna. Andrej je zelo napredoval, počasi se tudi sam obleče, pove, če kaj potrebuje , začel je prepoznavati tudi živali na slikah. Zaenkrat le barv še ne loči. Veliko mipomenijo obiski pri dr. Tasiću, kar pa je najbolj pomembno, je to, da je tudi Andrej zelo zadovoljen. Še enkrat želim sporočiti vsem, ki imajo podobne težave s svojim otrokom, naj se obrnejo na dr. Tasića. Jokala sem, ko sem prvič prebrala nekaj več o njegovem delu in ko sem začutila, da bi lahko pomagal mojemu otroku. Jemal je enajst vrst zdravil na dan, bil je zelo živčen, motila sta ga zvok in svetloba, niti za hip ga nisem smela pustiti samega, prijatelji pa so mi rekli, da ne morejo razumeti, kako je otrok lahko tak. Še enkrat se zahvaljujem ljudem, ki so me seznanili z informacijami o dr. Tasiću, njemu pa sem še posebej hvaležna, ker vedno najde čas in razumevanje za otroke z hudimi zdravstvenimi težavami. Zelo rada vidim starše, kako pridejo v center Tasić po pomoč.

'Glas ljudstva'Andrej Lihtler5 let MAMI, RAD TE IMAM!
»Naš Andrej je imel prvi napad, ko je bil še dojenček. Še sama ne vem, koliko zdravnikov in terapij smo obiskali, njegovo stanje pa je bilo čedalje slabše. S štirimi leti in pol je bil mentalno na nivoju triletnika. Napadi so se pogosteje ponavljali, motila sta ga celo svetloba in zvok. Z možem sva izgubila vse upanje, finančno in psihično sva bila na psu. Andreja si nisva upala pustiti samega niti za sekundo, ker se je včasih zgodilo, da je imel na dan več kot dvajset napadov, od katerih so nekateri trajali tudi po dvanajst minut. Ko sva prebrala sestavek o dr. Tasiću v časopisu, sva se z možem odločila poiskati rešitev v tradicionalni medicini in k sreči sva izbrala pravo pot. V Center dr. Tasić smo začeli prihajati aprila 2002 in že po začetnih terapijah se je Andrej počutil mnogo bolje, izboljšanje stanja pa so nam potrdili tudi zdravniki. Napadov ni več, je popolnoma drug otrok, ki je začel opazovati svet okoli sebe. Zahvaljujoč dr. Tasiću mi je Andrej s petimi leti prvič rekel 'Mami, rad te imam'.« Ta trenutek, ki ga mnogi starši z zdravimi otroki nimajo za nič posebnega, bom pomnila, dokler bom živa,« s solznimi očmi pripoveduje Andrejeva mati Jasmina Lihtler, dolgoletna oblikovalka v 'Dijani' v Stari Pazovi.

Jasmina Lihtler iz lastnih izkušenj svetuje staršem bolnih otrok, da ne obupajo ter da njihove bolezni ne skrivajo, saj so po njenem mnenju v trenutku, ko se sprijaznijo z dejstvom, da je otrok bolan ter da to ni nobena sramota, že prehodili polovico poti do ozdravljenja. »Ne morem dojeti, da se nekdo sramuje tega, da ima bolnega otroka ali celo tega, da je poiskal zdravilo v tradicionalni medicini. Zlasti pa ne morem razumeti ljudi, ki jim je tradicionalna medicina pomagala, pa o tem molčijo. Potrebno je spregovoriti, tako bodo namreč lahko pomagali tudi drugim bolnikom, « zaključuje Jasmina Lihtler. »Ni večje sreče kot to, da človek vidi, da je njegov otrok zadovoljen, ker so mu vrnili tisto, kar mu pripada – brezskrbno otroštvo,« še pristavi.