dr Borislava Kovačević, specialistka športne medicine

Naše znanje o vzhodnjaški medicini, npr. bioenergiji, akupunkturi, akupresuri in ostalih medicinskih vejah, ki jih imenujemo alternativna medicina, je precej pomankljivo. Ko se je prvič pojavila akupunktura, ljudje niso imeli pojma, kaj je to. Ko pa so sami spoznali to problematiko in začeli preučevati vzhodnjaško medicino kot celotno znanost, so se počasi zavedli njenega pomena, posledica pa je bil normalen sprejem akupunkture v tukajšnji medicini. Ravno tako je tudi z bioenergijo, čeprav ta še vedno ni povsem preučena. Značilno za človeško psiho je, da smo do stvari/pojavov, ki jih nimamo možnosti videti ali otipati, skeptični ter nezaupljivi. Le majhno število ljudi verjame vanje. Mi namreč verjamemo le v tisto, kar je otipljivo, tj. žile, živčne, limfne poti ... to vidimo, na tem področju lahko nekaj naredimo in s tem se ukvarja uradna medicina. Bioenergija in njene energetske poti pa so nevidne, zato je veliko ljudi ne sprejme.

Delo dr. Tasića spremljam že skoraj dvanajst let in ugotovila sem, da prav bioenergetske poti pomagajo ljudem pri ozdravitvi ali pa so vzrok nastanka nekaterih bolezni. Tako kot v arterijah nastane strdek, tudi v bioenergetskih poteh pride do prekinitev ali zamašitev. Z odpravljanjem tistega, kar je povzročilo tako stanje, se telo vrača v normalo.

Medicina je prišla do določenih meja in se na neki točki ustavila. Toda pri dr. Tasiću te točke ni, je le vejica in zgodba se nadaljuje. Če primerjam njegovo delo z delom različnih specialistov ter zdravnikov iz nekdanje Jugoslavije ali Evrope, vem, da slednji, ko pride do bolnikov s celebralno paralizo, motnjami v psihofizičnem razvoju, pa tudi mnogih drugih, velikokrat ne morejo pomagati. Dr. Tasić pa zdravi še naprej - otroci shodijo, spregovorijo.

Nikoli ne bom pozabila malega Raša iz Gajdobre. Otrok je shodil pred mojimi očmi. Kot zdravnica vem, da pri cerebralni paralizi zaradi zaostanka v psihofizičnem razvoju ne moremo storiti veliko, da se pri takšni diagnozi pogosto vse konča.



Radovanova mati je napisala:
Radovan do sedmega leta ni mogel sam stati, hodil je lahko le s tujo pomočjo. Poleg tega ni jasno videl svetlobe.
Toda po petih dneh pri dr.Tasiću se je zgodil čudež – deček je shodil. S terapijamipridr. Tasićusvakončala v petek, in že v sobotozjutraj je Radovan samprehodildnevnosobo, polegtega se je po tem vesdansprehajal.
Gibanje sedaj že tako dobro obvladuje, da včasih tudi teka sem ter tja, kakor da bi hotel nadomestiti ves tisti čas, ko ni mogel hoditi.

Klasična medicina zavrača tak način zdravljenja. Potrebno je sodelovati, raziskovati, brati, se spoznavati z novimi vejami vzhodnjaške medicine in jih primerjati z 'našo' uradno medicino. Tako delam sama, novosti primerjam s tistim, česar sem se prej naučila. In učim se celo življenje, takšen je ta poklic. Kar želim povedati, je, da je treba vse to spremljati – psihoenergo terapijo oz. bioenergijo, akupunkturo, kiropraktiko,fito terapijo,akupresuro in še mnoge druge veje.

Obstaja na primer homeopatija, ki se je pri nas pojavila v zadnjih štirih ali petih letih in nam prav tako predstavljala veliko neznanko, a če jo začnete spremljati, jo lahko na odličen način povežete s klasično medicino. Tega seveda nočejo storiti vsi, mnogi mislijo, da so to izmišljotine, ljudje, ki se ukvarjajo s tem, pa mazači, ki želijo na račun tuje nesreče mastno zaslužiti, toda s tem se nikakor ne strinjam. Res je veliko takšnih, toda dr. Tasić, ki že dolgo dela v Novem Sadu – kot sem prej omenila, ga spremljam že dvanajst let – je res strokovnjak za bioenergijo, oz. zdravnik za celotno tradicionalno medicino.