EVA TROHA, BABNO POLJE


Tončica Evina mati

Za dr. Tasića sem slišala po naključju in želela Evo pripeljati k njemu na zdravljenje. Eva je takrat hodila v vrtec Polhenv Starem trgu pri Ložu. Večina me je prepričevala, da so te terapije samo metanje denarja skozi okno in da so terapevti »šarlatani«, avtizem je namreč neozdravljiv.

Ker sem vztrajna, pa se želim o vsem prepričati sama. Poklicala sem torej dr. Tasića in se pozanimala, ali lahko pomaga mojemu otroku s to diagnozo. Na drugi strani sem zaslišala prijazen in ljubezniv moški glas, kar je v današnjem času redkost. Dejal je: »Gospa, avtizem je ozdravljiv in obstaja upanje, da se vašemu otroku lahko pomaga.« Beseda 'ozdravljiv' mi je še dolgo odzvanjala v ušesih in me navdala z močno željo, da bi poskusila s terapijami.

Eva ima sestro dvojčico in dve leti in pol starejšega brata, ki sta zdrava in vesela otroka.

Eva je otrok, ki je bil zdrav do starosti dveh let in pol. Nato pa se je čez noč vse spremenilo, kot bi nekdo naenkrat ugasnil luč. Ni več jedla ali spala, postala je zelo agresivna. Nikogar ni pustila blizu, jezila se je na vse, odrasle in otroke, ni dovolila, da se jo obleče ter obuje. Nastali so veliki problemi. V četrtem letu starosti so ji postavili diagnozo avtizem. Zrušil se mi je svet. Zakaj je ravno moj otrok avtist?

Ne glede na čakalno vrsto, ki je okoli pol leta, nas je dr. Tasić sprejel takoj. Evo je bilo zelo težko pripeljati v Mengeš, ker je bila hiperaktivna in se je bala vseh ljudi. Nisem vedela niti, kako bo sprejela dr. Tasića. Na srečo smo imeli nekaj težav le na začetku, kasneje se je navadila na terapije in to se je obrestovalo. Že po prvi terapiji, ki je potekala 2.8.2010 ob 13.20 uri v Mengšu, se je vse spremenilo. Takrat smo začeli živeti. Prvič v šestih letih smo prespali celotno noč.Že to mi je veliko pomenilo.

Eva je postala mirna deklica in stvari so se počasi vračale na normalni tir. Z Evo obiskujemo terapije že dve leti in pol. Zaradi denarnih omejitevsicer ne tako pogosto, todapovedati moram, da smo zelo srečni in zadovoljni in da se jedeklica stoodstotno spremenila na bolje. Pričela je obiskovati šolo Center Dolfke Boštjančič na Igu. Pričela je tudi brati.

Takšen napredek je resnično presenetil vse. Sedaj se zna Eva podpisati, risati, barvati, na začetku pa ni znala prijeti v roko niti svinčnika. Popolnoma se je socializirala, rada ima otroke, rada ima, da se jo boža, pogovarja se in se igra.

Z njo se lahko sprehajamo povsod. Zelo je natančna, sama se obleče, sleče in pospravi svoje stvari. Lahko rečem, da sem sedaj presrečna mama.

Izboljšanje je bilo vidno po prvi terapiji in k dr. Tasiću še vedno hodimo, ker verjamemo v njegovo delo. Evin napredek je zadosten dokaz za vse, ki so govorili, da Evi ni mogoče pomagati.

Omeniti je treba, da sem veliko podporo, tako moralno kot finančno, dobila od svoje sestre, njenega moža, ter svojih službenih kolegov in vodij.



Hvala dr. Tasiću za potrpežljivost in velik Evin napredek, želim mu, da mu Bog podari zdravje ter moč, da bo še naprej pomagal mnogim ‘neozdravljivo’ bolnim. Za starše, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, dr. Tasić predstavlja luč na koncu predora. Razveseljuje nas s podporo, lepimi besedami in upanjem.

Hvala dr. Tasiću za vse!

Eva in Tončica Troha

Eva je sedaj vesela in srečna deklica in se rada igra z sestro dvojčico Emo.