Luka Stanković , 5. Let , Kragujevac

»Ko smo prišli k dr. Tasiću, je bil Luka star 18 mesecev,« začenja svojo pripoved mati Milena. »Sicer se je rodil dva meseca prezgodaj, zdravniki pa niso mogli ugotoviti, kaj je z njim narobe. Imel je hipotonijo mišic, hipertonijo nog, njegov nevrolog pa nam je celo rekel, da ima cerebralno paralizo in da ne ve niti, če bo shodil oz. če je mogoče kakšno izboljšanje njegovega stanja.

Luka ni mogel govoriti, piti ali se gibati. A že po prvi terapiji pri dr. Tasiću se je začel gibati, začel je piti. Po drugi terapiji, ki je trajala 4 dni, je spregovoril ter lahko samostojno vstal in se usedel. Po tretji terapiji je sedel že zelo trdno, pa tudi plaziti se je začel. Sedaj se zelo dobro plazi, zna hoditi po stopnicah navzgor, sam vstaja in leže v posteljo.


Govori celo več, kot bi bilo potrebno, zelo je bister, pravijo tudi, da je nadpovprečno inteligenten. Sicer še vedno ne more hoditi popolnoma normalno, nogi se pri hoji malo križata, a je v enem letu – imeli smo devet terapij – izredno napredoval. V tem času ni uporabljal nobenih zdravil, zasluge za to lahko pripišemo le dr. Tasiću.

Upamo, da bo do svojega tretjega leta, to je čez nekaj mesecev, shodil. Njegova desna roka je bila prej šibka, sedaj lahko trdno prime kozarec in druge predmete. Lahko tudi sam je in pije, njegove motorične spretnosti so dobre, skratka, zelo sem zadovoljna z njegovim napredkom. Ob pomoči tudi sam hodi, upamo pa, kot sem že rekla, da bo kmalu hodil samostojno.«