Miljenec z najlepšimi očmi

Miloš StojakovićMiljenec dr Jovana Tasiča je že več mesecev mali Miloš Stojakovič iz Novega Sada. Fantek je spregledal zahvaljujoč terapijam tega znanega bioenergetika, čeprav so mu zdravniki predvidevali slepoto.

Prav tako - potrjuje Miloševa mati Jelena.

Presrečni smo, da smo spoznali takšnega človeka, kot je dr Tasič in ker je pozdravil mojega Miloša. S terapijami nadaljujemo, pričakujemo čedalje večji uspeh. V nemogoče, tako pogosto pravim.

Miloš je rojen kot - slep otrok. Razlikoval je samo svetlobo in temo. Starši so to opazili v tistem momentu, ko bi kot dojenček moral sezati po predmetih, ki mu jih ponujajo starši. To smo videli, ko je imel dva meseca: S pogledom ni spremljal naših gibov ali karkoli drugega značilnega za dojenčke. Poiskali smo zdravilo pri zdravnikih, toda, tam nas je čakalo razočaranje".

Ko smo se prvikrat srečali z dr Tasičem, nas je takoj opogumil. Povedal je, da je upanje, ter, da je pripravljen, da zdravi dve leti Miloša, prepričan v uspeh. Od tega prvega srečanja in prve terapije je minilo sedem mesecev in pomislite MILOŠ VIDI.

Kaj vam je pravzaprav povedal zdravnik v novosadski bolnici?

Celo v novosadski Polikliniki so bili izrecni: ne želijo nam niti enega trenutka dajati lažne upe. Zdravil ni, operacija tu ne more pomagati. Nismo, kar je velika žalost, slišali od njih lepih besed.

Miloš je, sicer, imel prirojeno nerazvitost očesnega živca.

Miloš StojakovićPovedali so nam, da ni upanja, ter, da je to, kot, če bi se bil rodil brez roke. Kako in zakaj se je to zgodilo, niso vedeli. Pri genetskih raziskavah je vse bilo v redu, ničesar niso odkrili ne pri meni, ne pri možu. Enostavno, rekli so: to je tako in zdravila za njegovo bolezen - ni.

Težko nam je bilo, da se s tem sprijaznimo. Mar jaz, ki sem učiteljica in druge otroke učim brati in pisati, moj Miloš pa tega ne more.

Kako ste opazili, da je prišlo do še tako majhne začetne pozdravitve ali do določene meje, kot pravite?

Zelo enostavno: prej, ko smo mu podajali predmete, jih ni želel prejeti. Sedaj to stori. Tudi, vidi nas, vidi vse kar ga okroža. Včasih, torej, ni videl, sedaj pa vidi. Koliko daleč vidi, ne vemo. Je še premajhen in ne more povedati, toda, z njegovim rastom bo še bolje. To kar je do sedaj doseženo v njegovi pozdravitve na terapijah dr Tasiča, je čudovito!

Miloš je ta čas začel tudi govoriti in je sprehodil, sam se giblje po prostoru, gre ven. Enostavno, sam se orjentira v prostoru.

Miloš StojakovićMiloš Stojakovič zdrvi v objem k svojemu doktorju, ki mu je podaril vid, močno ga objema in, kot če bi vse vedel, poljublja svojega rešitelja. V dvorani, kjer tečejo terapije, kot mnogokrat, ko pride do srečanja malega Miloša in dr Tasiča - molk. Samo kakšen vzdih. Vsi poznajo otrokovo usodo. Malček se dobrika, s svojima ročicama boža doktorja Taseča, sega z roko v njegove lase in še globlje seže v njegova nedra.

Vedno je tako - pripomni dr Tasič - Mnogo je pacientov v moji praksi. Vse so mi dragi, ker sem jim pomagal. Miloša imam posebno rad, ker je s pomočjo bioenergije spregledal. S pomočjo tiste "božje energije", ki jo prenašam.

Ganljivo srečanje opazuje tudi Jelena Stojakovič. Solze veselja ji tečejo po licih.

Zaupamo dr Tasiču. Veseli me, da so takšni Ijudje. Naj tudi drugim podari zdravje...

Po nadaljevanju terapij pri doktorju Taseču, mali Miloš sedaj ločuje barve, predmete, objekte okrog sebe, imenuje jih, nemoteno se giblje, igra se, zlaga kockice po barvah...

Na vprašanje: "Kdo te je rodil", mali Miloš odgovarja: "Doktor!"