Nuša Miklavčić, Mirna na Dolenjskem

Nuša se je rodila v porodnišnici Postojna, prišlo je do zastoja poroda in komaj so jo rešili, bila je aspirirana. Težav na začetku ni bilo, so se pa začele pojavljati v tretjem mesecu, ko bi dojenček moral začeti »pasti kravice«. Nadaljevalo se je tako, da ni mogla samostojno sedeti, padala je po tleh, slabše je jedla ter se ni redila, vendar težav nihče ni znal pojasniti. Obračali smo se na vse možne institucije, toda brez uspeha. Predcasno je zacela kontrolirati blato in vodo, nekje okoli osmega meseca. Prve besede pa so se pojavile okoli petega meseca starosti, kot so: dada, dado, dedi, babi, maka, nona in nono. Od tretjega meseca pa do petnajstega meseca je bila obravnavana v razvojni ambulanti. Prikazali so nam vaje prilagojene za njo. Pomankanje apetita in slabo pridobivanje na tezi ter zaostanek v rasti pa ni znal nihce pojasniti. Po pregovarjanju pediatrinje smo koncno dobili napotitev za gastroenterologa.

Pregled je zavzemal: odvzem krvi, izvedel je test potenja oz. Izlocanja snovi iz koze, testiranje na gluten, biokemicne ter hematoloske preiskave, vendar je bilo vse bp. Pediatrinja je predlagala da bi ji vbrizgavali rastne hormone. Po pogovoru z mozem pa sva se odlocila za dr.Tasica.


IZABELA MIKLAVČIČ – GERM, NUŠINA MATI

V starosti stiriindvajset mesecev se je izvedla prva terapija.

Po drugi terapiji je zvecer shodila. V roku meseca dni se je vse obrnilo. Vec je jedla, samostojno tekla, hodila po sto[pnicah, plezala in resnicno kazala da je boljse. Zgodil se je cudez. S terapijam smo dosegli dober motoricni razvoj in umski razvoj se ji je za eno naprej prestavil za njeno starost. Nato je teta dobila informacijo, da Nuši morda lahko pomaga zdravilec Jovan Tasić. Pomislila sem, da je vredno poskusiti, konec koncev nimamo česa izgubiti. Deklica je bila takrat stara dvaindvajset mesecev, ni hodila, tudi na kahlici ni mogla samostojno sedeti, še vedno so bili pogosti padci. Njena osebna zdravnica mi je predlagala hormonsko terapijo z injekcijami, vendar sem to odklonila.

Po drugem dnevu terapij pri dr. Tasiću pa je Nuša že počela stvari, ki jih preteklih dvaindvajset mesecev ni mogla. V roku enega tedna je npr. začela plezati po stopnicah, kavču, stolu …

Pred terapijami pri dr. Tasiću ni bilo nobenega napredka, ni se redila, ni se gibala, moteni sta bili motorika in orientacija. V roku enega tedna po terapijah se je stanje izboljšalo vsaj za polovico.

»Terapije so začele 02.maja 2010,a 04.maja ob 20.30 je shodilaa v roku tedna dni je začela hoditi po stopnicah, se plaziti pšo stolu ali fotelji.Vsi doma smo bili presenečeni in naodušeni na rezultate dr Tasića. Ko se je pojavila ovira jo je rešila.Govor se ji je začel razvijati........


....postopno se je pojavil apetit in zanimanje za okolico. V vrtcu je začela sodelovati v samem programu.

Po terapijah je tudi njena delovna terapevtka injen fizioterapevt opazili bistveno napredovanje ter sam napredek v motoričnem razvoju.

Kod starša sva opazila da je sposobna sedaj prehoditi daljše razdalje pedvsem samostojno ter da tudi sama pobudo za gibanje ter igro.«



Zdravniki niso znali pojasniti napredka v njenem razvoju, enostavno so dejali, da se je deklica verjetno popravila sama.

Nušin napredek osebno razlagam tako da je spomočjo dr. Tasića shodila in začela normalno jesti, kar je zelo pozitivna stran. Ko nisem več videla cilja, ko sem bila v temi, je bila to edina rešitev. K dr. Tasiću bomo prihajali, dokler bo potrebno. Trenutno je Nuša v redu, lepo napreduje, je dobro razvita, izrazita levičarka. Tudi gibalno je zelo v redu, začela je tudi že sonožno skakati in se celo voziti s kolesom.


ONDINA, NUŠINA PRABABICA

Ob prvem obisku pri dr. Tasiću smo bili zelo zadovoljni in upali smo na najboljše. Po končani prvi terapiji je Nuša že rekla, da je lačna, medtem ko je prej odklanjala hrano. Prej je redko hodila, tudi govorila je malo. Na večer, ko smo prišli po prvi terapiji domov, je bila vsa živahna in vesela.

Naslednji dan smo zopet odšli na terapijo, nato pa je doma zavladalo pravo veselje. Nuša se je obnašala zelo sproščeno, hodila je naokrog - do mame, mene, očeta, psa; mi vsi pa smo bili izredno veseli. Zelo smo zadovoljni, da smo spoznali dr. Tasića. Sama sem ga videla v neki televizijski oddaji in takoj svetovala hčeri, naj naveže stik z njim. Sedaj Nuša hodi k njemu že dve leti.

Veliko takih stvari sem že videla, tako da sem upala na najboljše. Ko pa sem opazovala dr. Tasića,njegov način dela in to, kako priljubljen je pri otrocih ter starših, me je popolnoma prepričal.