Pogovor z dr . Johnnie Lessiter, Ponovno na svojih nogah

»Prihajam iz Chicaga, ZDA. Obiskala sem dve terapiji in počutim se zelo dobro. V enem tednu sem imela dve terapiji dnevno, kar mi je svetoval Dr. Tasić in dejal, da se bo tumor tako širil počasneje. Čudovit je in zelo sem mu hvaležna. Po samo dveh terapijah lažje hodim, pa tudi počutim se bolje. Imam raka na prsih, ki se je razširil v kosti. Ko sem to izvedela, zame ni bilo nobenega upanja več. Toda slišala sem za terapije, poskusila tudi sama in zdaj sem presrečna. Po vsem tem lahko ponovno stojim na svojih nogah.« DR. Johhnie Lessiter

Od kod prihajate?
»Prihajam iz Chicaga, ZDA.«
Kako ste izvedeli za doktorja Tasića?
»Od skupnega prijatelja Zorana, ki je bil pri njem na terapiji. Vrnil se je zadovoljen in navdušen. Vprašala sem ga, če misli, da bi doktor lahko pomagal tudi meni, in obljubil je, da se bo pozanimal, kar je tudi storil. Tako sem prišla k njemu.«
Je to vaš prvi prihod na terapijo?
»Ne, drugi.
«Kako se sedaj počutite?
»Počutim se zelo dobro.«
Koliko terapij ste imeli?
»V enem tednu sem imela dve terapiji dnevno. Doktor mi je povedal, da bo razširjanje tumorja upočasnjeno, če bom imela dve terapiji na dan in tako smo tudi storili.
»Boste spet prišli?«
»Da, seveda.«

Se počutite bolje?
»Vsekakor!«
Kaj menite o doktorju?
»Čudovit je. Zelo sem mu hvaležna. Po samo eni terapiji se počutim bolje, lažje hodim in nimam bolečin.«
Nam za konec lahko poveste vzrok vašega prihoda?
»Imam raka, ki se razširja od prsi na kosti, t.i. metastaze. V trenutku, ko sem izvedela za to, sem izgubila vsakršno upanje. Toda potem sem slišala za terapijo dr. Tasića, se odločila poskusiti in sem presrečna! Ponovno na svojih nogah.«

Ko je dr. Lassiter Jonnie, po rodu iz Michigana, po poklicu pa psihiatrinja v Chicagu, sprejemala paciente v svojo ordinacijo, je imela samo eno nalogo – vrniti jim upanje. A ker v življenju ni pravil, se ji je zgodilo ravno tisto, česar se boji vsak človek na zemeljski obli – tudi sama je ostala brez upanja. Zavedajoč se položaja, v katerem se je znašla, ko so ji pred dvema letoma diagnosticirali raka dojke, si je kot izkušena zdravnica poskušala čim bolj organizirati življenje, da bi lažje preživela prihajajoče hude dneve. Njeni zdravniki so ji namreč napovedovali hiter konec. Bolezen je napredovala tako, da je Jonnie kmalu postala nepokretna, rak je namreč začel napadati tudi kosti. Ker ni bila več sposobna normalno hoditi iz svoje hiše, je poklicala prijatelja Zorana Grujovskega, lastni150 Jovan Tasić ka gradbene firme iz Chicaga, da ji je naredil nekakšno krožno stezo, po kateri se je lahko na vozičku peljala iz hiše in se tja vračala. Šele takrat je dojela, da ima en sam dan zanjo neskončno vrednost, ki se je ne da izraziti v denarju. O tem, kako bi bilo, če bi ponovno stopila na noge, ni niti razmišljala, zanjo, poznavalko zdravstva, je bila to namreč misija nemogoče. Ko se ljudje znajdejo v situaciji, v kakršni se je dr. Jonnie, imajo samo en cilj – izogniti se mukam, kolikor je mogoče, večina se jih namreč bolj boji umiranja kot same smrti.


Po naključju ji je Zoran Grujovski med delom pripovedoval, da se je pravkar vrnil s terapije pri doktorju tradicionalne medicine iz Novega Sada, dr. Jovanu Tasiću, ki mu je cisto na možganih premera pet milimetrov z zdravljenjem zmanjšal za osemdeset odstotkov.

Prvič se ji je zazdelo, da steza za invalidski voziček, ki se gradi pred njeno hišo, ni steza smrti, temveč steza upanja.

»Zaprosila sem Zorana, da pokliče dr. Tasića, o katerem mi je s takšnim navdušenjem pripovedoval, in ga vpraša, ali lahko pomaga tudi meni,« se spominja dr. Lassiter Jonnie med večerjo v znani novosadski restavraciji. »Jovan Tasić je odgovoril, da lahko takoj pridem k njemu in februarja letos sem se prvič znašla v Novem Sadu. Prišla sem brez predsodkov o državi, o kateri se v ZDA zadnjih deset let govori samo v negativnem kontekstu, in srečala čisto drugačno življenje od tistega, ki sem ga pričakovala. Naletela sem na državo prijateljsko razpoloženih ljudi, ki z veseljem priskočijo na pomoč, in sproščenega vzdušja. Če je res, da se čudeži dogajajo tam, kjer jih najmanj pričakuješ, potem se mi je ravno to pripetilo v Centru dr. Tasić v Novem Sadu, na drugem koncu zemeljske oble.«

Dr. Tasić mi je svetoval dve terapiji dnevno, kar naj bi ponavljala ves teden. Zatrjeval je, da bodo rezultati tako še boljši – in imel prav. Po enem tednu terapije nisem mogla verjeti, kaj se je zgodilo z menoj. Imela sem raka, ki se je od prsi razširil na kosti in zaradi katerega sem ostala nepokretna. Zahvaljujoč terapiji dr. Tasića pa se je to ustavilo. Zgodil se je čudež, bolečine so izginile in jaz sem vstala iz vozička. Kot pristen ameriški turist sem si šla ogledati Novi Sad in se sprehodila tudi do čudovite Petrovaradinske trdnjave.«

Ko se je dr. Lassiter Jonnie vrnila v Chicago, so njeni zdravniki osupnili nad rezultati, ki so bili doseženi pri zdravljenju s tradicionalno medicino, in ji priporočili, da nadaljuje s terapijo v Novem Sadu. Tja se je vrnila junija in ponovno jeseni, po vsem, kar se je zgodilo, pa njena želja, da bi dr. Tasića vsaj začasno odpeljala s seboj v Ameriko in mu omogočila, da pokaže svoje znanje, samo raste.

«Ameriški zdravniki so zelo praktični: verjamejo izključno v rezultate in v nič drugega. V zvezi s tradicionalno medicino nimajo tudi nobenih predsodkov. Prav zato bi rada videla, da dr. Tasić - poleg tega, da predava na Univerzi za komplementarno medicino v Budimpešti – predava tudi v ZDA, ker bi se zanesljivo našlo veliko tistih, ki bi ga poslušali, med njimi lepo število mojih kolegov, « je prepričana dr. Lassiter Jonnie.

Ker se dr. Jovan Tasić s pacienti pogosto tudi spoprijatelji in z njimi vzdržuje redne stike, se je podobno zgodilo z dr. Lassiter. Te dni je na njegov internetni naslov prišlo njeno sporočilo, v katerem je med drugim napisala, da na posnetkih ni vidnih sprememb, ki bi nakazovale na to, da se je bolezen začela ponovno širiti. Povedala je tudi, da še nima take energije kot pred boleznijo in še vedno čuti rahlo zbadanje, prisoten pa je tudi strah, a je kljub temu prepričana, da bo spet živela kot ostali normalni ljudje. Sporočilo se konča s standardnim podpisom pacientov, ki se pri dr. Tasiću zdravijo zaradi cerebralne paralize, epilepsije, diabetesa, sterilitete, motenj sluha, vida in ostalih bolezni: »Vedno tvoj/a.« Večina le-teh je spoznala dr Tasića, ko so bili popolnoma brez energije in trpeli zaradi hudih bolečin. Ker so skupaj z dr. Tasićem motivirali telo, da se samo bojuje z najrazličnejšimi boleznimi, so postali za vedno njegovi. Prav tako kot dr. Lassiter Jonnie ...