prof. dr Tadija Eraković defektolog

Zgodbe o Jezusu Kristusu pripovedujejo marsikaj, največkrat pa ga omenjajo kot zdravilca. Čeprav nimamo trdnih zagotovil in dokazov o Jezusu kot zdravilcu, imamo različne zapise apostolov, ki si česa takega zagotovo niso izmislili. Tudi zgodovina medicine je polna zgodb in pripovedovanj o zdravilcih. Doktor Tasić ima zagotovo zdravilske sposobnosti, ki so dar narave ali nečesa posebnega, potrjujejo pa jih predvsem rezultati njegovega dela.

V svojih zgodbah pacienti dr. Tasića predstavljajo čustveno plat življenja. To so največkrat ljudje, ki so izgubili vsako upanje in prenehali verjeti, da imajo še lahko srečo v življenju. Doktor Tasić jim je uspel povrniti vero in upanje. S svojo toplino in nežnostjo je prispeval k temu, da so te osebe ponovno pridobile zaupanje v življenje in odkrile njegov pomen. Številni ljudje v težkih življenjskih preizkušnjah pomislijo, da so blizu konca, podobna pa je tudi diagnoza uradne medicine. Doktor Tasić presega tak način razmišljanja, odpira nove možnosti in življenju vrača pomen.

Ime dr. Tasića je postalo znano v celotnem svetu. Je humanist in umirjen, čustveno stabilen, dobronameren, poleg tega pa tudi močan človek. Kakšna je njegova moč, ne more nihče zares pojasniti, ker o tem ne vemo ničesar. To vedo samo tisti, ki jim je pomagal, njihovo število pa je veliko. Področje, s katerim se ukvarja, sodobni znanosti ni posebno znano in najbrž tudi nikoli ne bo. Prednost namreč daje tistemu, kar lahko dokažemo, začutimo ali kemično registriramo. In to, kar dela dr. Tasić, je težko zaznati, lahko pa vidimo rezultate. Njegova znanost, bioenergija, pomaga mnogim.

Dr. Tasića in njegove sposobnosti celitve moramo razlikovati od številnih drugih, ki se pretvarjajo, da jih imajo, ali pa ga želijo posnemati.

Modrosti, dobrote in moči se ne da ponarediti, še manj pa rezultatov. In kjer so rezulztati pristni, ponarejanja več kot očitno ni. Nihče npr. ne more posnemati Jezusa Kristusa, ki je bil izvrsten zdravilec. Vzhodnjaške kulture in civilizacije niso poznale sodobne medicine, toda živele so normalno in se zdravile. Od kod je prišla moč bioenergije, ne vemo, vemo pa, da obstaja in pomaga ljudem. Danes ima to moč, verjetno kot darilo od Boga, Jovan Tasić, morda pa tudi mnogi drugi.

In zakaj prav jaz pripovedujem o dr. Tasiću ter pišem recenzijo za to knjigo? Zato, ker moja institucija, v kateri sem z otroki iz 'Otroške vasi' v Sremski Kamenici prebil več let, najbolje pozna moč, humanost in nenazadnje rezultate dr. Tasića. Moji malčki so prihajali k njemu in se zdravili od nočnega močenja postelje. Bilo jih je okrog dvajset in zahvaljujoč temu zravilcu se sedaj srečni in zdravi zbujajo v suhi postelji.

Knjigi 'Pozdravil sem odpisane' in 'Odpisani ponovno hodijo' nosita svoja naslova upravičeno, saj so rezultati, ki jih je dosegel dr. Jovan Tasić, pristni ter podkrepljeni z medicinsko dokumentacijo. Tudi knjigi tako služita kot neke vrste dokument.

Del govora dr. Tadije Erakovića ob obisku dr. Jovana Tasića v Otroški vasi 4. junija 1994.

Dr. Jovan Tasić je zanimiva osebnost v našem življenju. Doživljamo ga na nenavaden način. Vsakokrat smo veseli, ko pride v našo malo vas, in ga primerjamo z žarki sončne svetlobe, ki se vsako jutro prebijajo skozi veje stoletnih hrastov. Je majhen in obenem zelo velik. Velik kot človek, kot zdravnik tradicionalne medicine in kot zdravilec. Majhen pa, ko govori o sebi. Njegove besede so umirjene in preproste. Ne želi poudarjati prav ničesar, kar bi ga lahko vzdignilo nad druge ljudi. To je človek, ki izžareva dobroto. Vedno želi pomagati drugim, zase pa ne želi ničesar, ker ničesar tudi ne potrebuje. Ima vse: modrost in dobroto, je zelo blag in pohleven, rad ima življenje. Vse te lastnosti kot nebeški dar razdaja drugim ljudem, tudi otrokom v Otroški vasi. Za vse se mu iskreno zahvaljujemo.

Dr. Jovan Tasić je prejel priznanje »Ključ mesta Novi sad« za človekoljubno dejavnost v Otroški vasi «SOS«, kjer živijo otroci brez staršev.
»Doktor Jovan Tasić je bil za svoje delo deležen velikega števila priznanj, od katerih gotovo izstopa Zlati ključ humanosti, ki ga je prejel leta 1994. Kot je bilo povedano v uradni obrazložitvi, so mu priznanje podelili prevsem zaradi nesebične pomoči pri zdravljenju otrok, pa tudi za veliko število humanitarnih pošiljk, ki jih je namenil Otroški vasi v Sremski Kamenici«