Svetlana Ničetina, 50 let, J. Veselinovića 1, Zrenjanin Upanje vedno obstaja

Moja bolezen se je začela leta 1986. Imela sem napade glavobola, drgetanja, zeblo me je in občasno sem imela občutek, da se bom onesvestila. Zdravniki so mi postavili diagnozo encefalomialitis diseminanta – multipla skleroza. Po zdravljenju jim jo je celo uspelo ustaviti oziroma omiliti. Toda leta 1994 je bolezen ponovno izbruhnila s popolno izgubo vida na levem očesu, stalnimi vrtoglavicami, anksioznostjo ... Nisem mogla več voziti avta ali hoditi, nujno sem potrebovala stalno pomoč moža ali hčerke.

Potem se mi je vid zelo poslabšal, pravzaprav sploh nisem več videla! Odšla sem na preiskave, kjer so dokončno ugotovili, da sem zbolela za multiplo sklerozo, ki je neozdravljiva bolezen. Ker je bolezen pri meni zelo hitro napredovala, bi bila sedaj verjetno na invalidskem vozičku, če ne bi obiskala dr. Tasića.

Čutim, da sem popolnoma ozdravljena! »Preiskava hrbtenične tekočine je pokazala, da imam multiplo sklerozo. Bolezen je zelo hitro napredovala in če ne bi prišla sem, bi bila danes verjetno na invalidskem vozičku. Po devetih mesecih sem bila popolnoma normalna in normalno sem hodila. Zdaj prihajam preventivno, sicer pa hodim, se gibljem, celo vozim avto. Čutim, da sem popolnoma ozdravljena.«

Svetlana Ničetin


Najprej sem želela poskusiti z njegovimi terapijami, saj sem bila mnenja, da mi v nobenem primeru ne bodo škodovale, če pa ne bi bilo učinka, bi imela še vedno čas za zdravljenje v bolnici. Na mojo veliko srečo je bil učinek viden takoj na začetku njegove terapije: občutila sem stabilnost v nogah, drgetanja ni bilo več, vrtoglavice so zdaj zelo redke in zaradi občutka dr. Tasićeve bioenergije sem pridobila moč in sigurnost. Pred zdravljenjem sem hodila s pomočjo opore - največkrat sem se oprijemala vrat, ograje ali moža, sedaj to počnem popolnoma samostojno. Neverjetno, toda resnično! Pred desetimi dnevi sem na veliko začudenje svojih domačih celo vozila kolo. To je bilo prvič po desetih letih, takrat se je bolezen namreč začela. S kolesom sem šla k svoji zdravnici, ki me je, ko me je zagledala, vprašala, kako sem prišla. Navajena je bila namreč, da me vedno nekdo pripelje. Ko sem ji povedala, da sem se pripeljala s kolesom, mi ni verjela in je šla iz ordinacije preverit, če je to res. Bila je izjemno presenečena. Z gotovostjo lahko trdim, da upanje vedno obstaja in da odpisanih ni, dokler je tu dr. Tasić. 15. 9. 2003 sem bila pregledana z magnetno resonanco in o multipli sklerozi ni več niti sledu.

Poleg moje osnovne bolezni so zdravniki ugotovili tudi, da imam v desni ledvici kamen velikosti 10 mm. Tega dr. Tasiću sploh nisem povedala, a na ultrazvoku ledvic, narejenem 2.11.1996 skupaj z ostalimi preiskavami, je bilo vidno, da se je kamen zmanjšal na 7 mm. Z novim ultrazvokom 13.2.1997 pa se je že izkazalo, da ga sploh ni več. Čudno pri vsem tem je, da ga sama nisem izločila. Tudi zdravniki niso verjeli, da je kamen izginil sam od sebe, zato so ultrazvok 28.2.1997 ponovili, toda izvid je bil enak.

Hvala dr. Tasiću in Bogu, ki mu je podaril to energijo. Druga oseba sem, zopet takšna, kot sem bila pred desetimi leti. Tega ne trdim samo jaz, temveč tudi moji prijatelji in družina.«

Sama pa sedaj pravim, da upanje vedno obstaja, in dokler je tu dr. Tasić, ni mogoče nikogar razglasiti za odpisanega.

Menim, da sem ozdravljena! Prej vendar nisem mogla hoditi brez tuje pomoči. Moje noge so bile silno težke in ob hoji sem se tresla. Dr. Tasića še vedno obiskujem preventivno, pa tudi zaradi slabe prekrvavljenosti in težav z meno. Ne vem, kakšna moč je v njem in ali ga je poslal sam Bog, toda če ga že ni poslal, mu je gotovo vsaj podaril sposobnost, da lahko pomaga ljudem. »Čutim, da sem popolnoma zdrava … počnem lahko vse! Hodim, se gibljem, vozim avto, plešem, z otroki pa včasih celo igram nogomet.

SVETLANA NIČETIN 14 LET PO OZDRAVLJENJU