Borba 2005

BORBA
RADOST IMA STALNO PREBIVALIŠČE

V centru za tradicionalno medicino 'Dr. Jovan Tasić' v novosadskem naselju Adice se je v zadnjih petnajstih letih zdravilo več kot sto tisoč bolnikov. Njihova pričanja o ozdravitvah so dokumentirana tudi na videokasetah.

Novi Sad – K znanemu novosadskemu bioenergetiku dr. Jovanu Tasiću prihajajo hudo bolni, tisti, ki so domnevno na koncu svoje življenjske poti. Ponavadi nimajo ničesar več, ostalo jim je le upanje, da bodo čudežno dobili zdravilo za svojo bolezen. Največ ljudi, ki prihajajo v center, boleha za cerebralno paralizo, multiplo sklerozo, epilepsijo, sladkorno boleznijo, avtizmom, rakom … Veliko je tudi slepih.

Prihajajo od vsepovsod in prav nič nenavadno ni, če skupaj sedijo Američan, Iračan, Srb, Hrvat, Nemec ter Šved. V iskanju ustreznega zdravila jih je pot prinesla v Novi Sad. Priporočila o delu dr. Tasića so dobili od prijateljev in sorodnikov, največkrat pa od tistih, ki so ozdraveli ali se po terapijah počutijo bolje.

»Delam že 18 let. Težko je delati v množici različnih zdravilcev, vidcev, vračev, obenem pa še uradna medicina na moje delo gleda z nezaupanjem. Toda največji dokaz o uspešnosti mojega dela so ozdravljeni bolniki. Miloš Stojanović je bil slep otrok z nerazvitimi očesnimi živci. Zdaj vidi in hodi v šesti razred osnovne šole. Nenad Fajka je imel 12 let in je bil hrom zaradi cerebralne paralize. Zdaj hodi, vozi kolo in živi normalno. Njegov vrstnik Darko Grujičić zaradi epileptičnih napadov ni spregovoril niti besede, po terapijah pa govori in celo poje.

Svetlana Nićetin je bila zaradi multiple skleroze skoraj hroma. Po desetletnem trpljenju sedaj normalno hodi in vozi avto. Veliko ljudi sem pozdravil,« pravi dr. Tasić in dodaja: »V moji ordinaciji so se zdravile mnoge znane osebnosti, tudi politiki in športniki, na žalost pa je največ otrok.«

Po podatkih, ki jih dr. Tasić skrbno zapisuje, se je v njegovi ordinaciji zdravilo več kot sto tisoč bolnikov. V dokumentaciji je tudi več kot 20 ur pričevanj bolnikov, ki so posneta na videokasete, kot tudi več sto strani pisnega gradiva. Del tega gradiva je dr. Tasić izdal v dveh knjigah: 'Pozdravil sem odpisane' in 'Odpisani ponovno hodijo'.
»V marcu leta 1992 sem organiziral srečanje, ki sta ga podprla Srbsko zdravniško društvo in Rdeči križ Vojvodine; namen srečanja je bil razbiti zid med tradicionalno in uradno medicino. Zdravniki specialisti so s svojimi diagnostičnimi in raziskovalnimi metodami potrdili uspešnost mojega dela. Moje rezultate tudi danes preverjajo svetovno znane medicinske ustanove, med drugim Očesna klinika iz Manchestra in oddelek Medicinske fakultete v New Yorku, ki raziskuje avtizem pri otrocih. Tudi društvo za cerebralno paralizo Slovenije mi je izreklo veliko pohval za moje delo,« poudarja dr. Tasić.

Za svoje delo je prejel številna priznanja. Z donacijami in človekoljubnimi dejavnostmi je večkrat pomagal mnogim. V Novem sadu ga izredno spoštujejo, znani fotograf časopisa Dnevnik, Dragutin Savić, pa ga je v svoji knjigi 'Sto obrazov' uvrstil med nesmrtne prebivalce Novega Sada. Mogoče je dr. Tasić reseno od bogastev Novega Sada, toda na žalost pri nas tega ne cenijo preveč.