Zaradi staršev je vse več je bolnih otrok

Jovan Tasić zase pravi, da ni bioenergetik, ampak zdravnik tradicionalne medicine. Iz Novega Sada že dolga leta prihaja delat tudi v Slovenijo. V Hotelu Harmonija v Mengšu, kjer dela, smo ga obiskali zadnji dan pred počitnicami (obljubil je tudi, da bo gost našega srečanja 7dni za bralce). V prostoru so bili večinoma starši z otroki. Na vozičkih, s težavami pri hoji, avtisti, s cerebralno paralizo ...

- K vam prihajajo predvsem otroci?

"Na žalost je veliko otrok, ki potrebujejo pomoč. 90 odstotkov jih je med pacienti. Otroci imajo prednost, če imamo čas, sprejmem tudi njihove starše in odrasle, ki so hudo bolni. Multipla skleroza in podobne. In kar je hudega: ugotavljam, da je vsak dan več avtistov. Od 45 pacientov na dan jih je 10 do 12 avtistov, kar je visoka številka. Celo malo več jih je kot cerebralne paralize. Včasih jih ni bilo toliko."

- Zakaj je tako?

"Avtizem je višek kanalične energije, ki se manifestira kot disharmonični razvoj. Oni so odprti za univerzum, zelo so nadarjeni za glasbo, za slikarstvo. V prihodnosti bo tega še več. Zaradi načina življenja, prehrane in drugih razmer, v katerih smo. Hrana, za katero pravijo, da je organska, zraste na zastrupljeni njivi, ker potrebuje leta in leta, da se očisti, in rumeni dež z Afrike pada na rastline. Vse to vpliva, največ tega se zgodi med nosečnostjo. Z njimi se ukvarjajo logopedi, se pa je izkazalo, da imajo boljše rezultate po terapijah tradicionalnih metod zdravljenja. Centri se začnejo odpirati, blokade odpravljajo, višek energije se prerazporedi, vzpostavi se ravnotežje, center za govor se razbremeni, stik z očmi je daljši, odziv večji, okolje spoznavajo, receptorji se odpirajo, počasi gredo v normalno življenje."

- Kaj torej vi pri tem počnete?

"Kar 80 odstotkov bolezni nastane zaradi psihičnega neravnovesja, ki lahko kasneje preide v fizično bolezen. Hiter tempo življenja, stres, neprimerna prehrana, globalno onesnaženo okolje - vse to v naših telesih ustvarja neravnovesje in ljudje običajno zaradi tega zbolimo. Kot zdravnik tradicionalne medicine se ukvarjam s celotnim stanjem, kar pomeni, da možgane pripeljem do energetskega ravnovesja in spodbudim centre, ki so blokirani ali nerazviti. Energetsko uravnovešeni ljudje ne zbolevajo."


Nisem za alternative

"Nisem za alternativo, za posamično delovanje na določenih mestih, ampak za združevanje vseh, ki lahko pomagajo. Jaz tudi grem k zdravniku in zdravniki prihajajo k meni. Zdravila nam pri boleznih pomagajo takoj, s tradicionalnimi metodami pa lahko poskrbimo, da telo, ki je najboljša lekarna na svetu, samo reagira, da imunski sistem spozna sovražnika, tisto, kar je pripeljalo do bolezni, in ga počasi uniči. Z združeno terapijo pri vseh ljudeh bi bili uspešnejši. Ponavljam pa, da je zdravila, ki jih predpiše zdravnik uradne medicine, treba jemati. Naše metode so ob uradni medicini in nobena metoda ni samostojna."

- Bi ob takšnem skupnem pristopu lahko bile ozdravljive tudi neozdravljive bolezni?

"Neozdravljive bolezni ne obstajajo, obstaja samo nemoč medicine. Medicina je zelo napredovala, ampak je zaradi izhodišča, na katerem sloni, omejena. Zato bi bilo potrebno združiti metode stare tisoč let in metode najsodobnejše uradne medicine. Potem bi bili rezultati boljši. Mi v tradicionalni medicini vidimo človeka kot energetsko telo. Zdravimo celotno telo, spodbudimo imunski sistem, da najde zdravilo zase, v uradni medicini pa so izvrstni specialisti, ki vsak dela samo na svojem področju. In ko naredi vse, ne ve več, kako naprej. V bistvu pa je medicina ena sama. Vsak naš pacient jemlje zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik. In ko pride do ozdravitve, gredo vsi k uradnemu zdravniku na kontrolo. Zdravnik jim zmanjša dozo zdravil za epilepsijo ali jih povsem ukine, imam primere, ko otroci, ozdravljeni epilepsije, že pet let ne jemljejo tablet, prej pa so jih jemali desetletje."

- Kako razumete besedo bioenergija?

"Je zelo široko uporabljena. V bistvu je to življenjska energija, ki jo ima vse, kar je živo, od vrtnice do človeka. Zdravitelji, ki imajo to sposobnost, prenašajo kozmično, božjo energijo in z njo zdravijo. Kot jo nekateri prenašajo na platno, ko slikajo ali izvabljajo iz tipk klavirja, strun kitare ali violine. Tako prenašamo to kozmično ali božjo energijo, pripeljemo jo v imunski sistem in mu damo pospešek, da organizmu povrne zdravje."

- Po kateri metodi zdravite vi? Kakšna je?

- Z Zdenkom Domančićem se dobro poznata?

"Seveda. Na začetku mojega dela mi je zelo pomagal. Že 23 let se nisva videla, vsak delava po svoje, a imava isto poslanstvo. On je začetnik tega načina zdravljenja v tem prostoru."

- Posebej iz ZDA prihajajo vedno nove in nove metode. Kakšne so?

"Za mnoge je treba reči, da so modne muhe. Na tem področju je več kot 95 odstotkov odpadkov, dobro je vsaj, da ne škodujejo in nimajo stranskih učinkov. In da tisti, ki delajo, ne obljubijo stoodstotno ozdravitev in da poudarijo, da mora zdravljenje v okviru uradne medicine teči naprej. Imamo tudi kozmetične stvari. Veliko je takšnih, ki obljubljajo, da je že pogled na sliko dovolj, da bo nekdo ozdravel, ali da bo fant imel dekle rad. 25 let dela je za mano in na vprašanje, h komu iti, odgovarjam: k tistemu, ki sodeluje z uradno medicino in ima rezultate, ki so potrjeni od uradne medicine, k tistemu, ki daje maksimalno sebe v tisto, kar počne. Veliko knjig je o tem področju, a je vse to teorija. Jaz pa v knjigah objavljam tisto, kar sem v praksi doživel in uspel. Osnovno pravilo je, da naj bo odločitev svobodna, da si lahko izberemo, kdo nas bo zdravil. Ne bomo pa izbrali tistega, ki je nekomu z rakom z metastazami po vsem telesu obljubil, da ga bo ozdravil. Lahko mu malo pomaga, a novega življenja mu ne more dati. Pa tudi to ni sprejemljivo, da staršem rečejo: "Vaš otrok ne bo nikoli govoril!". Če je uradna medicina prišla do meja, še ni rečeno, da ne more kdo drug pomagati."

- Pa ne tisti, ki se reklamirajo, da zdravijo neozdravljivo?

"Vsak novi, ki se pojavi, pravi, da zdravi neozdravljive bolezni. To so neumnosti. Že zato, ker ne zdravi on, ampak zdravi organizem sebe. Tradicionalna in uradna medicina pa skupaj nekaj naredita, da bi do tega prišlo. Kdo lahko reče, da ozdravi raka? Tudi otroka ne more narediti. Lahko samo spodbudi naravni proces, pripravi organizem, da se skozi njega pojavi novo življenje."


Diagnosticirajo naj zdravniki

- Ali vi tudi diagnosticirate?

"Ne. Škoda je lahko velika. Pomislite, kaj vse bi lahko bilo, če bi nekomu rekli, da ima raka, pa ga nima. Ljudi ne uniči bolezen, ampak to, da vedo, da imajo neozdravljivo bolezen, beseda jih uniči. Začnejo misliti o koncu sveta, pojavi se brezup. Zato k meni prihajajo ljudje z medicinskimi diagnozami. Jaz seveda začutim, kaj se dogaja, in zgodi se, da ni vse tako, kot je tam napisano, a to ni pomembno, pomembno je, da odpravimo bolezen, težave. Pacientu nikoli ne povem, kako je z njim, ampak čakam na povratno informacijo, to je najbolje slišati. Uradna medicina naj se ukvarja z diagnosticiranjem in z zdravili, jaz pa s svojim delom."

- V glavi se veliko dogaja. Ali torej to tudi pomeni, da na ozdravljenje vpliva to, ali pacient verjame v zdravitelja, zdravilca, zdravnika?

"Pri otroku, ki je star leto dni in ima na možganih tumor, avtosugestija ne more delovati. Veliko pacientov, ki pridejo k meni po zadnje upanje, ne verjame. Ker so preizkusili uradne metode in druge metode. Pridejo bolj na silo. Zato se pri meni moje delo plačuje po treh terapijah. Po dveh ali treh terapijah se mora nekaj začutiti. Če se ne, ni v redu. Seveda je mogoče tudi, da se v nekaterih primerih začuti šele po nekaj tednih, če jaz dam v zdravljenje maksimalno sebe, se nekaj mora zgoditi, razmigati."

- Ob delu so vaše roke napete, tudi oči enkrat bolj izstopijo, drugič bolj zamaknjeno mižite. Izvedba je očitno pomembna in naporna?

"V trenutku dela je moje telo napeto, vse mišice so napete. Moje fizično telo trpi. V zdravljenje dam svoj energetski ego. Če ga ne bi dal, bi lahko naredil 200 terapij dnevno, na moj način pa je naporno. Ne gre samo za naslednji, naslednji ... do neskončnosti. Vzamem omejeno število pacientov. Nanje se pripravim in ves čas ne morem biti v tem, tudi fizično se pogosto oddaljim od prostorov, kjer delam. Jaz sem družinski človek, imam ženo in otroke, mater, vnukinjo, prijatelje. Delam s srcem, ker je zdravljenje ljudi, ki so izgubili upe, resna stvar, a imam tudi svoje življenje."


Ni zaupanja med ljudmi

- Osemdesetletni zeliščar Jože Kukman, ki smo ga gostili v 7dni, je rekel, da mnogih boleznih, ki so zdaj pogoste, pred petdesetimi leti ni bilo. Zakaj je tako?

"Med ljudmi niso dobri odnosi, ne zaupajo drug drugemu, družine ne držijo skupaj, bratje se pretepajo, se tožijo na sodiščih, ljubosumja je veliko, vojne so zaradi religij in podobno. Vse to ni naravno, narava je čisto nekaj drugega, srce se mora odpreti ljubezni, razmišljati je treba pozitivno, zdaj interesi in biznis delajo zgago. In še dobro je to, kakor se nam godi. Vse, kar se nam dogaja, je božja kazen, ker velika večina ljudi ne razmišlja naravno. Vse to je posledica atomskega obdobja, tehnične revolucije. Mladi se ne pogovarjajo več, ni ljubezni, zato je vse več ljudi, ki ne morejo imeti otrok. Napredek je samo za tiste, ki imajo dobiček, osnovne človeške vrednote so zapostavljene: ljubezen, družina, solidarnost, pomoč.

"Ne, moji rezultati so enaki kot pred 20 leti. Zdaj so še boljši. Že 22 let se namreč ves čas izobražujem, vedno grem naprej. Vse več pa je bolnih otrok, ki so zaradi naših napačnih odločitev in ciljev zboleli."

- Cerebralnih paraliz je veliko zaradi napak pri porodu.

"Ja, jaz pravim, zdravnik mora biti rojen za to delo, ne more biti vsak. Zdravnik se mora roditi."

- So razlike med ljudmi z bivšega jugoslovanskega območja?

"Distrofije mišic pri otrocih iz Bosne je bilo v enem letu več, kot jih je bilo v desetih letih v vsej bivši Jugoslaviji. Kar se je dogajalo, je vplivalo."

- Pa otroci po terapijah pri vas res ozdravijo? Tako rečete tudi, če je viden majhen napredek?

"Če otroka naredimo samostojnega, je že veliko narejenega, kajne? Ni treba, da konča fakulteto, ampak da bo jutri sam lahko skrbel zase. Lenart, za katerega so rekli, da se ne bo plazil, hodi, zdaj pa delamo, da bo govoril. Rodil se je z redko kromosomsko napako. Pri meni gre za dokaze, ta je shodil, drugi sedem let ni govoril, zdaj je v 4. razredu osnovne šole v dramskem krožku. Radovan je shodil pred mojimi očmi. V Novem Sadu imamo še fizioterapevte, ljudi iz uradne medicine, ki so priče."

- Kaj ljudem, ki se obrnejo na vas za pomoč, obljubite?

"Preden pridejo k meni, se pogovarjamo. Rečem, če nimam izkušenj ali ne morem pomagati, to povem. Pa tudi, če je upanje. Razložim, da so terapije 4 dni, stanejo toliko in toliko. Lahko prej pridejo tudi na pregled, v Novem Sadu je poleg tudi zdravnik uradne medicine. Ja, rečem tudi žal mi je, ne bo delovalo, lahko pa veliko storimo za boljše počutje. Hujše ob brezupa je samo še lažno upanje. In tega je vse več. Celo medicinska klinika je vzela 10 tisoč evrov za zdravljenje rakastega bolnika, čeprav so vedeli, da ne bo preživel."

- So torej čudeži in jih ni?

"Kasneje pridejo pacienti, dlje je treba zdraviti. Multiple skleroze imamo na desetine ozdravljenih. Če hodi, je še mogoče kaj narediti, če je na vozičku, je že težko, lahko pa ustavim proces."

- Štiridnevna terapija pri vas pa stane 250 evrov. Kar je veliko.

"Sem sem prišel, ker me je povabilo ljubljansko društvo za cerebralno paralizo. Delam tisti teden, ko imam v Novem Sadu prosto. In imam seveda stroške, najem prostorov v Mengšu in stanovanja, pripeljati se moram. In tu je cena enaka kot doli."

- Za konec pa še kaj o prihodnosti. Kam gremo? V še hujšo krizo ali kar h koncu?

"Rektor bogoslovja, ki ga cenim, pravi, naj se ne delamo mučenike. Dobro živimo za tisto, kar počnemo. Sebe moramo spremeniti. Zato pa moramo vedeti, kaj je treba. Pri drugih vidimo stvari, pri sebi pa ne. Znebiti se je treba negativnih misli. Sistem ni kriv, ker smo ga takega mi naredili. Ljudje so izbrali politike. Religija, v imenu katere ubijajo otroke, ni dobra. Res je veliko napačnih stvari. Zato moramo svojo srečo iskati pri sebi in svojih ter pri dobrem in tem, kar, delamo za druge."